© 2017 Hogash Studios.

Kako do lažjega življenja?

Predlagam, da se upočasnite, preberete večkrat ali v različnih obdobjih, odprti, sveži in v notranjem prostoru, ki se odpre, najdete zrno resnice zase.

_ _ _

Verjetno vsi poznate tisti eksperiment z vplivom misli in glasbe na vodo? Vodi igramo ali predvajamo pozitivne misli ali prijetno glasbo, drugi vodi pa negativne misli, neprijetno glasbo (če se prav spomnim, so ti testi delani tudi na hrani). Ko zamrznemo vodo, ugotovimo, da je struktura ledu drugačna. Ponavadi se še poudari, da smo tudi ljudje narejeni iz vode, torej posledično se bo isto zgodilo tudi nam. Mogoče.

Rad bi podal svoje mnenje o tem in razblinil absolutnost tega eksperimenta, vsaj tako kot se mi zdi trenutno, saj ljudem povzroča vedno večjo ločenost od njihove prave narave. Vedno večjo poistovetenje z razumom in vedno manj stika z vgrajeno modrostjo, ki nam je bila dana še veliko prej kot smo se naučili analitičnega, obsojajočega, itn., razmišljanja.

Včasih se mi je zdel ta eksperiment genialen, razkrival je modrost, pomembno modrost, da je pomembno, da mislim pozitivno, da spremenim vse negativne misli v svojem sistemu, se znebim negativnih ljudi, okolja itn. Negativnost je slaba, pozitivnost dobra. Svet je deljen na ti dve polovici, sam se odločiš kje boš. Hmm. Kar naenkrat me je postalo strah in podal sem se na misijo spreminjanja, upravljanja, kontroliranja, odločanja…

Pozitivna psihologija velikokrat uporabi ta primer in običajno ga ljudje, tako kot sem jaz, razumemo kot dokaz, da moramo pozitivno misliti, ker drugače bomo zgnili ali postali tako bolni kot nosilec te energije. Trenutno se mi zdi to samo zelo dobra prispodoba za povečanje popularnosti te nore ideje. Ideje, da lahko kontroliramo kakšne misli bomo mislili (za raziskovanje odnosa med mislimi in mislecem poglejte to vajo: MI#9) in tega, da imajo zunanje okoliščine vpliv na to kaj mislimo (več o tem v osebnih pogovorih ali na mojih delavnicah: tukaj).

Ljudje običajno to idejo takoj obsodijo za nesmiselno, absurdno. Predlagam, da umaknete ta dvom in raziskujete zase in globlje. Ne verjemite niti tem besedam in niti tistim, ki so že v vaši glavi. Podajte se na novo raziskovanje in ugotovite kaj se resnično dogaja. Če vas to seveda zanima. Študija zemljevida doma na kavču ne pomaga. Če želite videti svet je najboljše, da stopite na pot, v neznano.

Po mojem mnenju se lahko iz tega primera z vodo naučimo nekaj dosti dosti bolj pomembnega. Kaže namreč na velikokrat nezaznani in manjkajoči člen naše izkušnje- misli. 

Misli so pogosto skrite, jih ne zaznamo, saj živimo v prepričanju, da te misli prihajajo iz okolja oziroma so z njim povezane. Zaznavanje, da ljudje mislimo; da živimo v izkušnji misli je ključnega pomena za kakršnokoli pravo spremembo in posledično kvaliteto našega življenja. To mogoče že veste, ni pa vedno očitno. Niti tistemu, ki si misli da ve da živi v izkušnji misli, hrati pa se jih želi znebiti. Kot da bi riba govorila, moram se znebiti te vode, je preveč mokra.

Pred 7 leti nisem vedel da živim v izkušnji misli. Mislil sem si, da okolje, situacije in okoliščine določajo kaj mislim in kako mislim, posledično kako se počutim. Šele neizhodne in nerešljive življenjske situacije ter zunanja pomoč sta mi takrat pomagali obrniti pogled navznoter in uviditi, da obstaja tudi ‘notranji’ svet, ki dejansko določa doživljanje in moje življenje. Uvid je razgrnil globljo resnico življenja in mi olajšal ter razblinil večino mojega razmišljanja o tem, da bo rešitev, občutek, varnost, svoboda, prišla od zunaj.

Primer z vodo niti ne kaže na to, da lahko ljudje kontroliramo svoje misli, kako naj bi mislili ali na to, da je naša naloga da samo pozitivno mislimo in na tak način vplivamo na svet (ter hkrati pričakujemo da nam bo svet to vrnil). Ravno tako ne kaže na to, da lahko ta primer z vodo prenesemo direktno na ljudi, čeprav je zgodba tega eksperimenta tako usmerjena v pozitivni psihologiji (s prepričanjem; če smo ljudje pretežno zgrajeni iz vode, potem to absolutno drži tudi za ljudi). Ljudje smo res lahko pretežno narejeni iz vode, ampak naj ne pozabimo, da je naše doživljanje sveta odvisno od naše glave. Ljudje ne moremo niti čutiti brez glave. To je zelo pomembno vedeti. Naj ne bodo te besede samo novo prepričanje. Povabim vas, da sami zase ugotovite, ali lahko karkoli doživljate brez da bi to zaznali? 

Človeško doživljanje je zelo nelinearen proces odvisen od miselne energije, ki se unikatno izraža ves čas.

Ni kot igranje biljarda, kjer lahko točno izračunamo kako se bodo krogle premikale pri določenem kotu, hitrosti in podlagi. Ljudje nismo krogle. Imamo še glavo, ki te kote in hitrosti stalno interpretira in se na dober dan odbijemo na en način, na slab dan na drugi način in na cel spekter možnih načinov v vseh drugih prilikah.

Naše doživljanje je odvisno od tega kaj mislimo in ne od zunanjih pogojev. Ja, zunanji pogoji so, ampak doživljamo jih lahko le preko naših misli, preko zaznave, kar posledično pomeni, da v to enačbo doživljanja pride zraven še vsa naša psihologija. Odvisno kakšna ta je, odvisno kako odprta je naša glava za drugačne misli, bo naše doživljanje lahko bistveno drugačno od predvidenega. 

Bojimo se negativne energije drugih ljudi ali okolja, pretežno ker smo tako naučeni, in želimo si pozitivnih ljudi in pozitivnega okolja, rečemo. In to samo zato, ker si mislimo, da smo krogle, ki jih zunanje okolje oblikuje in direktno vpliva na njih. Pozabimo, da smo ljudje z glavo, ki interpretira vse te vplive in naredi svojo unikatno izkušnjo v vsakem trenutku. Tukaj je naša moč. Sicer smo vedno žrtev, spustimo se v nemoč in predamo namišljeni usodi. Ni treba da je tako.

Bistveni element, bistveni gradnik človeške izkušnje in njene kvalitete so misli, energija misli, kot širši pojem, ki zajema vso našo psihologijo. Tja je vredno gledati, če si želimo transformacije, trajne spremembe, nekaj kar še ni bilo, življenje.

Bodimo pozorni na to, da obstaja cel drugi svet izven okvirov našega razuma in tega kar do zdaj vemo. Dotik tega sveta pomeni popolnoma drugačno izkušnjo življenja po eni strani in popolnoma nič novega po drugi strani, ker se to že stalno dogaja. Razlika je lahko tako velika, kot da živimo kot biljardna krogla ali kot človek z neskončnim kreativnim potencialom inteligence, ki se izraža preko miselne energije.

Igra ni v tem ali smo sposobni graditi moč našega razuma in pozitivnega mišljenja ter koncentracije. Igra je v razumevanju kaj smo in iz kje nove misli pridejo. Ja, iz kje nove misli pridejo? Iz kje pridejo tiste misli, ki se jih niti nismo mi izmislili, ampak so se kar nekako pojavile v naši glavi iz neba. Kdaj se vam je nazadnje pojavila taka misel? Zadnjič mi je glasebnik povedal, da ko igra v flowu in se prepusti, nastaja izjemna glasba, občutek kot da bi se prsti sami premikali, melodija sama pisala. Kdaj doživite inspiracijo? Je to morda stik z našo naravno inteligenco, modrostjo?

Igra ni v tem kako več pozitivno mislimo, je v odnosu do vsebine, ki se izraža in ne v oblikovanju, usmerjanju, kontroliranju te vsebine. Igra je v radovednosti, zanimanju, odprtosti, sočutju, ustvarjalnosti, neznanemu, življenju.

Takoj ko zagrabimo za misel, waw, tega si želim še več, kako to naredim!? smo se že izgubili v razumu, v osebnih vzorcih pomanjkanja, strahu itn ter zgrešili bistvo.

Pozitivno razmišljanje je logična želja. Samo to, logična želja, ki izhaja iz logike razuma. Želim več tistega kar je prijetno in manj tistega kar ni prijetno. Prijetno in neprijetno je razlikovanje, ki smo se ga naučili, je stvar navade. Stvar miselne navade. Stvar naše osebne zgodbe.

Glejmo onstran te zgodbe in odkrijmo nekaj novega. Lahko bo slabše, lahko boljše. Sigurno bo raznolikost in polnost življenja. To kar v resnici je. To kar v resnici iščemo.

Lahkotnost našega življenja ne pride iz določenega stanja. Lahkotnost že je, zakrita z vsemi miselnimi koncepti, idejami in željami, ki se jih oklepamo zato, da bomo sem, kjer smo, prišli.

TOP